PREHRANA ZA ZDRAVO SRCE IN OŽILJE

Kaj so glavni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja?

Glavni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja so: prekomerna telesna teža, premalo gibanja,  povišan krvni tlak, povišana vrednost krvnih maščob in holesterol, kajenje, genetika, stres in čezmerno uživanje živalskih maščob,…

 srce in ožilje

Kako si s prehrano lahko pomagamo pri težavah s srcem in ožiljem?

Zagotovo se je potrebno osredotočiti na živila, ki prispevajo k znižanju krvnega tlaka, zmanjšujejo raven slabega (LDL) holesterola in raven krvnih maščob in živila ki izboljšajo delovanje srca. Prehrana mora biti sestavljena tako, da je energijsko prilagojena posamezniku in mu tako omogoča bodisi zmanjšati odvečno telesno težo (predvsem zamaščenost notranjih organov = viscelarna maščoba) ali ohranjati primerno telesno težo.

Na katere snovi v hrani moramo biti pozorni, če imamo tovrstne težave?

Živila, ki vsebujejo fitoestrogene, najdemo jih npr. v semenih lanu, soji,…ki imajo učinek podoben hormonu estrogenu. Raziskave so namreč pokazale, da lanena semena zaradi teh učinkovin zmanjšujejo možnost za pojav krvnih strdkov, kapi in srčnih aritmij.

Živila, ki vsebujejo fitosterole, to so v rastlinske maščobe, ki znižujejo raven krvnega holesterola. Najdemo jih v semenih in oreščkih.

Karotenoidi, so antioksidanti ki ščitijo naše srce. Sem uvrščamo alfa-karotene, beta-karotene, lutein in likopen. Najdemo jih v sadju in zelenjavi. V zelenem sadju in zelenjavi najdemo alfa-karotene, v oranžnem beta-karotene v rumenem pa ksantofile, v rdečem pa likopen (npr. paradižnik). Iz teh snovi naše telo tvori provitamin A.

Polifenoli, so skupina so velika skupina antioksidantov,  ki ščitijo ožilje, znižujejo povišan krvni tlak in znižujejo raven LDL holesterola. Najdemo jih v sadju in zelenjavi  ter čajih, ki jih lahko pripravimo iz cvetov bezga, cvetov lipe, njivske preslice,cvetov gloga, listov ginka in cvetov ajde -> opozorilo fagoprin)

Omega-3 maščobne kisline pomagajo preprečevati nastanek krvnih strdkov in tako ščitijo pred srčnim infarktom. Povečajo tudi delež dobrega holesterola (HDL) v telesu in tako znižujejo delež »slabega« holesterola (LDL), prav tako znižujejo raven trigliceridov v krvi (krvnih maščob), varujejo pred nastankom zamaščenosti ožilja, znižujejo krvni tlak, delujejo protivnetno in ugodno vplivajo na imunski sistem. Najdemo jih v mastnih ribah, lanenem, olivnem, konopljinem, repičnem, bučnem olju, oreščkih in semenih,…

B-complex vitamini: Vitamin B12 in vitamin B6 varujeta pred nastankom krvnih strdkov in arterosklerozo. Vitamin B3 (niacin) pomaga pri zviševanju dobrega holesterola (HDL) in zniževanju slabega (LDL). Najdemo jih  v živilih živalskega izvora, stročnicah, polnozrnatih živilih, ajdi, neoluščenem rižu, oreščkih, kvasu,..

Vitamin C in E varujeta celice pred poškodbami prostih radikalov. Vitamin E pomaga redčiti kri in varuje pred nastankom krvnih strdkov. Vitamin C najdemo v sadju in zelenjavi. Zelo bogate z njim so limone in ostali agrumi, paprika, acerola, ki naj bodo pripravljene sveže in zaužite čim hitreje po pripravi, saj je vitamin C temperaturno občutljiv in topen v vodi. Vitamin E najdemo v maščobah, dober vir je olje pšeničnih kalčkov, olivno olje, repično olje, semena in oreščki,…

Minerali magnezij, kalij in kalcij pomagajo zniževati krvni tlak. Živila bogata z magnezijem so žita, fige, semena, otrobi in oreščki,… Živila bogata s kalijem so banane, rdeča pesa, paradižnik, datlji in fige, stebelna zelena,…. Živila bogata s kalcijem so mleko in mlečni izdelki, sardine, suhe fige, jajčna lupina,…

Živila bogat z vlakninami pomagajo zniževati povišan holesterol. Sem spadajo polnozrnati izdelki, zelenjava, oreščki, semena,….

Oddajte komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja